Nazaj na odzive

                              Pokojninski in zdravstveni reformi ob rob

               REFORMAMA KAŽEM ZOBE

  

Navadili smo se že, da nas vsakokratna vlada obdari z reformami na socialnih področjih. Tako tudi sedanja. Vzorec je vsakič enak, utemeljitev ena in ista. Prognoze, ponderirani stroški, kalkulacije kažejo, da nam stroški rastejo čez glavo. Zaradi tega je nujno, da zategnemo pas. Ljudje živijo predolgo, pokojninska doba se daljša, pokojninska blagajna se prazni. Obenem zahteva vedno starejša populacija vedno več zdravstvenih storitev in troši preveč zdravil.

Zdravstvena blagajna teh izdatkov ne zmore. Če potegnemo črto, dobimo rezultat: ljudje morajo dlje časa delati, da bodo dlje časa plačevali prispevke in manj časa bremenili javne finance. Na zdravstvenem področju se temu pridružuje dodatna težava, da se ljudje starajo. Zaradi tega je potrebno, da tudi skrčimo seznam storitev in zdravil, ki gredo na račun skupne blagajne.

                                 

                             

Žal pa ima ta preprosti recept svojo senčno plat, ki nas opozarja, da imamo opraviti z občutljivo družbeno strukturo, ki nenehoma lovi ravnotežje med zapletenimi medsebojni odvisnostmi. Če mora ostajati starejša generacija dlje časa zaposlena, mlada nima dovolj zaposlitvenih možnosti. To je argument sindikatov, na katerega politika ne odgovarja. Če se bo krčil obseg zdravstvenih storitev iz skupne blagajne, se ljudje ne bodo zdravili, zasebne ordinacije pa bodo propadale. Tem kratkoročnim posledicam se pridružujejo dolgoročna razvojna vprašanja o pretirani proizvodnji in potrošnji z nevarnimi, da ne rečemo alarmantnimi posledicami za naše naravno okolje. Svet jih baše v omare kot nerešene akte, ki bodo nekega dne zanamcem zgrmeli na glavo.

Stvari očitno niso enostavne in zato enostavne rešitve ne odpravljajo problemov. Z njimi samo krpamo vedno nove luknje. Za učinkovite ukrepe je potrebna prava diagnoza. Noben odgovoren zdravnik ne bo zdravil bolnika z vedno močnejšimi antibiotiki, ki mu bodo samo za kratek čas lajšali simptome, bolezni pa ne pozdravili. Tako tudi vedno težji režimi upokojevanja ne bodo rešili problema, temveč bodo položaj samo za kratek čas omilili, da bi nato pokojninski problem ponovno izbruhnil v še hujši obliki. Problem zaposlovanja mladih se bo zaostroval, pridružila se mu bo naraščajoča starostna revščina - skladi za socialno pomoč bodo eksplodirali in ugotovili bomo, da nismo naredili drugega, kot da smo izdatke iz skupnih blagajn prenesli na proračun - s porazno posledico, da smo zadušili konjunkturo in izzvali recesijo, ker smo gospodarstvu odtegnili zrak - ker je v obtoku zmeraj manj denarja, ker prebivalstvo iz strahu pred prihodnostjo pretirano varčuje, zaradi česa se zmanjšuje potrošnja, zaradi česa podjetja zmanjšujejo proizvodnjo, zaradi česa narašča brezposelnost. Položaj v zdravstvu je podoben. Zaradi zmanjšanja dela bodo ambulante, klinike, bolnišnice in zdravilišča v izgubah, ki jih bo moral nekdo kriti. Ob tem se bodo nujni posegi zaradi nepravočasnega zdravljenja in vedno starejših bolnikov dražili, soočili se bomo s pomanjkanjem zdravnikov, ki bodo zahtevali višje plače.

V sedanjih razmerah so potrebni ukrepi, ki upoštevajo življenjske zakonitosti in stvarne okoliščine. Mlada generacija je na startu, išče svojo perspektivo in si hoče urediti materialne pogoje za samostojno življenje. Je dojemljiva za nove ideje in tehnične novosti. Zaključek je na dlani: omogočiti ji je treba čim hitrejše in lažje zaposlovanje. Ne kakršnokoli, temveč takšno, na katerem lahko gradi svojo kariero. To pomeni v sedanji konstelaciji - sklepanje delovnega razmerja za nedoločen čas. Starejša generacija, ki zaseda ta delovna mesta, se ji mora pravočasno umakniti. Ker pa je mlada generacija neizkušena, bi ji starejša morala še nekaj časa stati ob strani. To velja za vsa področja - tako za politiko, administracijo kot za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Ob tej ugotovitvi bi morali spoznati, da smo zašli in da hodimo v napačno smer, ker ločujemo upokojevanje od zaposlovanja. Takšno dojemanje izraža že sama beseda "pokoj", ki ni daleč od "pokojni" in po kateri je upokojenec človek na stranskem tiru - "na čakanju", kdaj bo pokojni. To zastarelo miselnost, ki izvira iz kmečkega življenja ( ko je stari gospodar samo še posedal na klopci, potem ko je izročil kmetijo mladim,) je življenje že zdavnaj povozilo - v glavah pa je ostala. Pravi koncept potemtakem ne leži v zaostrovanju pogojev za upokojitev, temveč v popolnoma novem pogledu na človeško aktivnost in njeno družbeno funkcijo in regulacijo. Kako naj si to predstavljamo, nam nazorno pokaže protislovje sedanjega zdravstvenega zavarovanja, ki je eno najbolj nerazumnih. Tudi v tem primeru gre za ločevanje - med splošnim in zobozdravstvenim zavarovanjem. Režim zobozdravstvenega nam kaže, kaj se nam obeta pri splošnem, če se bodo njegove reforme nadaljevale v smeri dosedanjih. Obseg storitev se bo zmanjšal na najosnovnejše in najbolj cenene. Že tiste sodobnejše storitve, ki omogočajo današnjemu času sprejemljiv standard zdravljenja, bodo izločene iz zavarovanja in dosegljive samo tistim, ki jih bodo lahko plačali. Zdravstveno stanje prebivalstva se bo poslabšalo do nesprejemljive ravni. S tem pa še nismo pri naši ponazoritvi, ki ima drugo, poučno poanto. Vsak, količkaj zdravstveno razgledan človek danes ve, da nas slabi zobje hudo ogrožajo. Ne samo, da hrane ne zgrizemo in prežvečimo, kot bi morali, kar škoduje naši presnovi, marveč so gojišče najnevarnejših bakterij in pogost vzrok bolezni srca in ožilja, za srčno kap, povzročajo revmo, alergije, prodirajo v trebušno votlino. Slabi zobje povzročajo vnetja dlesni, bakterije se od tam širijo v nosno in čelno votlino, prav tako v grlo in dihala.

Če to obrnemo, smo pri stari ugotovitvi, da so zdravi zobje osnova zdravja. Slovenci pa imamo slabe zobe, celo zelo slabe, ker si zdravljenja zob ne moremo privoščiti. Zaradi tega z nadaljnjim krčenjem storitev v zdravstvenem zavarovanju, problema ne bomo rešili, ampak ga bomo povečali. Ta pot vodi enako navzdol kakor zaostrovanje pogojev za upokojitev. Rešitev leži drugje. Namesto krčenja storitev bi morali uveljaviti koncept enovitega zavarovanja in občutno povečati obseg zavarovanja za zobozdravstvene storitve. Da bi si Slovenci lahko končno začeli zdraviti in urejati zobe.

                                 

                                        Zato kažem zobe tema reformama.

bp                                         

Nazaj na odzive