nazaj na odzive


DRAGOCENOST VRHUNSKIH DOSEŽKOV


Ob navdušenju, ki nas prevzame, ko se eden "naših" izkaže v svetovni konkurenci, kot se je pravkar "naša" Tina na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, godrnja ta ali oni večni nezadovoljnež, čemu je treba zganjati tak hrup zaradi "ene", ki samo bolj od drugih nori po snegu. In bo natresel še kup pomislekov in ugotovitev, kako neodgovorno da je to početje, ker se tekmovalci izpostavljajo poškodbam, zaradi katerih moramo potem vsi plačevati. Ti nergači so sicer ravnodušni do vsega tekmovalnega cirkusa, ta jih ne briga, le tu in tam si olajšajo dušo, ker se ob zmagah "naših" ne morejo pridružiti splošni evforiji in se počutijo odrinjene. Gre za več ali manj psihološke probleme, ki jih imajo ti ljudje pri navezavi stikov in vključevanju v družbo.

Drugače pa je pri birokraciji. ( Politike moramo pri tem ločiti od nje, oni se radi postavljajo in slikajo z zmagovalci, sicer pa letajo v povsem drugih višavah; pravzaprav so do teh dosežkov podobno ravnodušni kakor maloprej omenjeni godrnjači, če ne še bolj, ker so ravnodušni do vsakršnih dosežkov, česar za godrnjače ne bi mogli trditi.) Kot rečeno: drugače je pri birokraciji. Takšni izjemni uspehi spravljajo birokrate pošteno v slabo voljo. Navzven sicer kažejo vzhičenost in hitijo zmagovalcem čestitati, medtem ko so v resnici jezni, da so uspeli, ker bodo morali zdaj prenašati te napihnjence in poslušati njihove zahteve. A ne gre samo za to, njihova zlovoljnost ima globlji izvor. Počutijo se eksistenčno ogrožene. In v tem je dragocenost vrhunskih dosežkov ! Ker odrivajo uradniške nazive in funkcije in vso drugo navlako, za katero se skriva nesposobnost.

Današnji čas je izpostavljen radikalnim spremembam. Kmalu ne bo nič več tako, kot je bilo. To čutijo vladajoče strukture, ki se oklepajo svojih položajev. To čutijo "razvite" zahodne družbe, ki se ograjujejo od ostalega sveta. Vrhunski dosežki, za katere birokrati nimajo zaslug in ki so jih posamezniki po pravilu izsilili kljub temu, da so jim odklonili podporo v času, ko so jo najbolj potrebovali, jim celo metali polena pod noge, nevarno razkrivajo njihovo samozadostnost.

Ob izjemnih uspehih naše Tine Maze je zato prav, da spomnimo na njene borbe z nekdanjimi funkcionarji Smučarske zveze Slovenije, ki so jo obravnavali kakor pubertetnico in vztrajali pri svoji brezobzirni poslovni grabežljivosti ter ji zviška odrekali pravico do kakršenkoli drugačne obravnave od drugih tekmovalcev. V času čestitk in narodnega slavja je prav, da opozorimo, da dosega Tina neverjetne uspehe kljub ignoranci in ponižanjem, ki jih je bila deležna s strani nekdanjih funkcionarjev. S tem niso samo pohodili izjemnega talenta, ampak tudi ogrozili slovenske interese. (Govorimo o krepitvi narodne zavesti, o pozitivnem vzgledu na mladino in ne nazadnje o promocijskem učinku, ki ga prinašajo takšni mednarodno odmevni rezultati - ob katerih so videti proračunski milijoni, ki jih država namenja birokratskim strukturam za ta namen, kakor stran vržen denar).

Tina ponovno opozarja, da morajo opravljati odgovorne družbene funkcije ljudje, ki so se izkazali na ustreznem področju. Da mora biti to edini kriterij. Časi se spreminjajo in počasi prodira ta miselnost, kot dokazuje primer Jureta Koširja v prenovljeni smučarski zvezi. Žal je še vse premalo takšnih primerov. In danes v Sloveniji ne gre samo za smučanje. S tem pa načenjamo vprašanja, ki presegajo ta spis.

Bravo Tina!

bp                                         

nazaj na odzive