Nazaj na odzive


KOLAPS SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

V Cernu je bil odkrit dolgo iskani Higgsov boson. Gre za epohalno odkritje, ob katerem so se zamajali temelji dosedanjih fizikalnih spoznanj. Z odkritjem, ki je še negotovo in katerega razsežnosti so komaj slutene, se je zablisnila popolnoma nova povezanost in sovisnost najmanjših materialnih delcev in vesolja. Vse naše dosedanje predstave o fizikalnih zakonitostih – masi, težnosti, magnetni sili in ne nazadnje o gravitaciji – so nenadoma na resni znanstveni preizkušnji. Ampak - ali je to za Slovenijo – njeno javnost in politiko – sploh pomembno?

Zdi se, da ne. Na nek način je ta odsotnost resnega interesa za ta vrhunska znanstvena odkritja skoraj razumljiva. Omenjeni boson bi nedvomno pritegnil veliko večjo medijsko in strokovno pozornost, ko bi imel lastnosti dobro napolnjene debit- ali vsaj visoko limitirane kredit- kartice, s katero bi vsaj za nekaj časa (dobre tri leta in pol, t.j. do izteka mandata sedanji vladajoči koaliciji) lahko odgodili že zelo močno zaznavni gospodarski kolaps. Po zadnji napovedi gospodarskih gibanj pri nas (iz marca letos s strani UMAR-ja) naj bi bili letošnji prihodki državnega proračuna samo še v višini slabih 8 miljard EUR. Pri tem naj bi glede na predvidene odhodke znašal letošnji proračunski primanjkljaj cca 2,2 milijarde EUR, s sedanjim rebalansom tega proračuna in radikalnim krčenjem odhodkov (na področju državnih inštitucij oz. javne uprave, gospodarstva, ki je v lasti države, ter drugih državnih izdatkov, med drugim tudi dela pokojninskih izdatkov, ki se plačujejo neposredno iz proračunskih sredstev) pa naj bi se ta primanjkljaj znižal na cca 1,1 milijarde EUR – za kar pa je že danes očitno, da tako velikega skrčenja izdatkov v tako kratkem roku ne bo mogoče doseči.

Ob tem je sistemska preureditev načina upravljanja državnega premoženja z ustanovitvijo posebnega državnega holdinga (ter ukinitvijo oziroma združitvijo v njegovem okviru dosedanjih institucij AUKN, Kad, Sod in DSU), ki v ekonomskih strokovnih krogih buri duhove, pravzaprav manj pomembna. Formalna preureditev teh inštitucij – če se z njo ne bo omogočilo zgolj politično ter (doslej žal vse prevečkrat) samovoljno in strokovno vprašljivo upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem – sama po sebi ni škodljiva, v določenem delu utegne biti zaradi večje povezanosti in možnosti hitrejšega odzivanja celo pozitivna. Vsekakor pa se zelo konkretno nakazuje potreba, da se sredstva in poslovanje iz pokojninske blagajne (vključno tudi z Modro zavarovalnico) ne le loči po svojih sredstvih in donosih, marveč tudi temeljito preuči, razčisti (tudi v razmerju terjatev do države) ter organizacijsko popolnoma osamosvoji – gre za sredstva in pravice delavcev in upokojencev, ki vplačujejo oziroma so vplačevali vso svojo delovno dobo v ta sklad.

Vendar lahko to (t.i.) državno premoženje (ki je iz širšega vidika v resnici samo še drobiž) spravimo ali skrijemo v katero koli novo državno malho (dosedanje so žal res vse po vrsti strgane). Ampak s tem drobižem pri sedanjem grozljivem zdrsu našega gospodarstva v propad kaj dlje kot kratkoročno, in to samo skromno, ni mogoče preživeti. In pri tem lahko samo upamo, da se ne bo še kaj izgubilo pri polnitvi lastnih žepov njegovih varuhov (kar je v Sloveniji žal tradicionalni običaj). Ideja, da bi država samo s korenitimi rezi v proračunsko porabo lahko prišla na zeleno vejo, je videti zgrešena – očitno je, da temu prizadevanju manjka opora na področju gospodarske rasti. Tega se nedvomno zaveda tudi Vlada. Le zelo redki pa si zastavljajo vprašanje, ali je po tej poti nenehnega razvoja (in nesmiselnega, škodljivega početja) sploh mogoče najti izhod – ali pa ni to slepa ulica, na koncu katere zeva prepad?

Kakor koli se že sprašujemo - izhod je mogoče najti le v danih možnostih. In zdi se, da se upravljanje slovenske države dejansko usmerja proti modelu, kot velja za kompetence in način dela Evropske komisije, t.j. k večji centralizaciji odločanja – samo s to razliko, da je trend prizadevanj diametralno obraten: v EU v smeri krepitve pristojnosti Parlamenta, pri nas v smeri krepitve pristojnosti Vlade. Sreča v tej slovenski nesreči je, da hitri kardinalni posegi v način upravljanja države (ukinitev Državnega sveta, bistvena otežitev referendumov) že zaradi tradicionalne nagajivosti opozicije ne morejo uspeti.

Nedavno tega se je predsednik Evropskega parlamenta g. Schultz srečal v Parizu s francoskim predsednikom g. Hollandom – da se z njim pogovori prav o iskanju možnosti za ravnotežje med sedanjim proračunskim varčevanjem in spodbujanjem gospodarske rasti. Problem je torej splošen. Žal je zaradi šokantnega gospodarskega padca v zadnjih letih za majhno slovensko državo že katastrofalen. Kje je izhod iz tega gospodarskega pogorišča? Je to nadaljnje zategovanje pasu? Je to uvedba posebnega – evru vzporednega – lokalnega menjalnega sredstva - po vzoru današnjega lokalnega grškega »kaeretija«? Ali so to razvojni projekti, kot jih izvaja in snuje Francija na področju železniškega prometa – s tehnično revolucijo pri konstruiranju vlakovnih kompozicij in izgradnji novih mrež posebej prilagojenih tirnic – da ti novi vlaki na njih dosegajo hitrosti tudi preko 550 km/h? Ali pa bi se morali enkrat skrajno resno zamisliti ob izjemni inovativnosti in enkratnih dosežkih nekaterih naših lastnih ljudi ? Da skupaj z njimi oblikujemo našim možnostim prilagojene gospodarske modele.

Čas izteka.

Ingo Falk Pasch Wallersberg

Nazaj na odzive