Nazaj na mišljenje


Družina, narod in domovina


Nisem zgolj posameznik. Zraščen sem z družino, z narodom, z domovino, s pokrajino domovine. Družina ni kdor koli, narod ni zgolj neka pisana druščina, domovina ni kjer koli. Z družino, narodom in domovino sem rodovno zraščen.

Najhujši učinek sodobnega načina življenja je vse večja izkoreninjenost. Cvetlica je v vazi živa le dokler je živ spomin na domačo korenino. Ko ta usahne, se lahko pridruži šopku posušenega cvetja na umazani cesti dekadentnega velemesta.

Ker smo v današnjem času nezavedno postali žrtev liberalističnega sprevračanja pojmov in nenaravnega enačenja vlog med spoloma, ni enostavno razložiti, kaj dejansko pomeni dodelitev družinskih, starševskih pravic istospolnim skupnostim. Kaj pomeni naravna rodovna vez in kaj prinaša njeno razvrednotenje. Tako kot večkrat doslej, se tudi tokrat ne politika, niti širša javnost ne zaveda resnosti problema. Iz ene strani poslušamo o dobrodelnosti predlaganega družinskega zakona, ki daje družinske pravice takšnim in drugačnim skupnostim. Druga stran pa bolj ali manj medlo odgovarja. Zakaj takšno polovičarstvo v političnem boju za najosnovnejše vrednote?! Kdo se sprašuje o otrokovi pravici do normalnih življenjskih razmer in o dolžnosti do naroda, ki terja vzgojo zdravega naraščaja?!

In kakšna je vzgoja našega naraščaja? Vzgoja že dolgo ni v rokah staršev niti ustreznih institucij, temveč je v rokah svobodomiselnih medijev in splošne a-morale na medmrežju. Vsakomur dostopna perverzna nizkotnost je sicer oblepljena s tehničnim obližem „starševske zaščite“.

A kaj ko obliž na tako globoki rani zdaleč ne zadošča! Ciljni publiki najstnikov so namenjeni gigabajti eksplicitnega nasilja in obupne slaboumnosti. Širšo družbeno skupnost, ki je v času naših dedov povezovala življenjski utrip v mestih in vaseh, zamenjujejo virtualna znanstva na tako imenovanih „socialnih omrežjih“. Več kot očitno trgovanje s spolnim nagonom pa je strupena mana, ki jo socialno in edukativno podhranjena mladina požira z veliko žlico.

Namesto da bi odraščajočim dijakom in študentom - bodoči inteligenci - ponudili najboljši zgled za pošteno in etično delovanje, jih z vso silo potisnemo v „cloaco maximo“ parlamentarnega življenja političnih podmladkov, ki za seboj potegne vso radost spletkarjenja in podkupovanja. Mnogi resni študentje pa, ki prihajajo iz gospodarsko propadlih krajev, delajo da bi pošiljali denar svojim družinam!

Kakšen je odnos politike do narodnega gospodarstva, ki je zraslo na žuljih naših očetov? Nikakršen! Na eni strani imamo nekega bradača, bivšega miličnika in specialista za marksizem, ki se pritožuje, ker ga bivši predsednik Zveze komunistov Slovenije ni vzel pod svoje okrilje, kjer prebivajo nedotakljivi tajkuni in je zaradi tega deležen sodnega pregona. Na drugi strani pa prebiva ultra neprecenljivi delež v podjetju zares poštenega lažnivca, ki na razumna novinarska vprašanja odgovarja, da fašizma ne bo trpel!

Svoboda obubožanemu narodu! Kako naj si mladina brez materialne perspektive ustvari družino? Kako naj čudovita raznovrstnost narodov, ki je naša evropska bit, obstane, če zdrava družina ni mogoča?

Ali se mar ne uresničujejo osnovne postavke komunističnega manifesta?

„Proletarec je brez lastnine; njegovo razmerje do žene in otrok nima prav nič skupnega z meščanskim družinskim življenjem ... Zakoni, morala, religija - to so zanj le meščanski predsodki, za katerimi se skriva prav toliko buržuaznih interesov.“.

Kako naj zdržimo poplavo, ki jo prinaša svetovna migracija delavstva , ko pa zavzeto žagamo svoje korenine? Čeprav to sprva ni tako očitno, se problem poglablja predvsem v zamegljeni razliki med resnim delom in špekulacijo. Resno delo je narodni kapital. Takšno gospodarstvo vzdržuje državo, oziroma hišo, v kateri prebiva narod.

Na drugi strani pa vlada pravo kvartopirstvo borzno finančnih špekulacij in obrestno obrestnih računov, ki ustvarja namišljene dobičke. V tem je tudi vzrok sedanje finančne krize! Ta kriza pa je seveda dobra priložnost, da se mednarodno-špekulativni kapital polasti še zadnjih koščkov narodnega kapitala, ki je zdaj na borzah krepko podcenjen. Tako bo tudi propadla hiša, v kateri prebiva narod. Brezdomni narod je brezimni narod, to je nacija proletariata!

Oziroma kot pravi komunistični manifest:

„Nacionalne posebnosti in razlike med narodi vse bolj izginjajo z razvojem buržuazije, s svobodno trgovino, ... oblast proletariata pa jih zmanjšuje v še večji meri.“


Nazaj na mišljenje